BIORESONANCA

Glavne težave, s katerimi se ukvarjamo

  • Alergije in alergijska obolenja (astma, neurodermitis, al. rinitis in konjuktivitis…)
  • Nekatere težave prebavnega trakta (zaprtje, driske, napenjanje…)
  • Migrenski glavoboli
  • Stanja po preboleli boreliozi
  • Glivične okužbe
  • Sindrom kronične utrujenosti
  • Avtizem
  • Pri otrocih še posebej neješčnost, motnje pozornosti, hiperaktivnost pogoste okužbe dihal in seveda alergijske težave
  • Oslabljeno delovanje imunskega sistema
  • Obremenitve z virusi in bakterijami
  • Obremenitve z elektrosmogom, sevanji
  • Redukcija telesne teže
  • Menopavzalne in druge hormonske težave
  • Odvajanje od kajenja

BICOM TERAPIJA IN RESONANČNI FENOMEN V MEDICINI

 

Že v sedemdesetih letih minulega stoletja je imel nemški zdravnik dr. Morell zamisel, da bi za terapevtske namene porabil elektromagnetna nihanja iz telesa pacienta ali iz različnih substanc. Povezal se je z inženirjem Raschkejem in razvil napravo, ki jo je poimenoval MORA – aparat ( po Morell – Raschke ). Zamisel se je razvijala in se združila s hitrim razvojem računalniške tehnologije – dobili smo napravo BICOM ( BIO-COMmunication ). Nova terapija je postala znana kot bioresonanca oz. terapija z bio-informacijo.

 

Vedeti moramo, da je snov – materija, samo ena vrsta izražanja in oblika energije. Druge so med ostalim tudi električna, magnetna, elektromagnetna polja, težnostno polje ipd. vsi delci materije obstajajo v medsebojnem učinku na druge delce materije, kar se dogaja prek zapletene mreže takšnih polj in sevanj. Ta enkratni spekter frekvenc učinkuje kot fizikalna koda. Telesne celice lahko sprejemajo in pošiljajo elektromagnetna nihanja. Naša celica – podobno kot naš radijski sprejemnik – ve s pomočjo fenomena resonance katero nihanje je namenjeno ravno njej. Naš radijski sprejemnik deluje le takrat kadar sta oddajnik in sprejemnik v sozvočju, torej resonanci, prav tako se tudi naša celica odzove le na nihanja a katerimi se lahko uskladi.

 

Pri BICOM terapiji uporabljamo fenomen resonance na ta način da s pomočjo specialnih električno prevodnih elektrod vzamemo spekter tako zdravih kot bolezenskih nihanj iz telesa in jih preko kabla vodimo v aparat. Ta jih – glede na nastavljen program ustrezno obdela in jih tako vrača nazaj v telo. Zdrava nihanja vračamo v telo nekoliko okrepljena v enaki sliki medtem ko bolezenska nihanja obrnemo v zrcalno sliko in jih tako pošiljamo nazaj v telo. S tem krepimo zdrave procese v telesu, bolezenska nihanja pa počasi izničujem in s tem seveda tudi simptome bolezni.Tako diagnostika, kot tudi terapija sta povsem neboleči, varni in neinvazivni. 

 

Diagnostika s pomočjo Bicom aparata: 

Diagnostika lahko poteka na več različnih načinov, in sicer:

  • test s pomočjo elektroakupunkture po Voll-u: Na določenih akupunkturnih točkah, predvsem na rokah in nogah, s pomočjo primerne testen naprave, merimo upornost kože. Odstopanja od normalne vrednosti kažejo na energetske motnje v tkivu ali področju organa, ki je s temi točkami refleksno povezan prek akupunkturnega meridianskega sistema. Če prenesemo informacijo nihanja ene substance v »meritveni krog«, lahko ta v trenutku spremeni vrednost meritve akupunkturne točke. Iz takšen reakcije terapevt spozna, ali organizem substanco prenese, ali ta na organizem učinkuje škodljivo.
  • Resonančni test s tenzorjem: Tenzor je fizikalna naprava, ki jo terapevt drži v roki. Sestavljen je iz držala, žice in senzorskega elementa. Glede na izvedbo tenzorja je oblika lahko obroč, krogla ali mala satelitska skodelica. Tenzor držimo med substanco in pacientom. Nastalo polje nihanja spravi tenzor v gibanje levo-desno ali gor-dol. Iz načina resonančnega gibanja lahko terapevt ugotovi ali je substanca za organizem dobra oziroma, ali je prisotna alergična ali toksična obremenitev organizma zaradi testirane snovi.
  • Kineziološki mišični test: Prav zanimiva je ugotovitev, da moč in upor mišice refleksno popustita, ko na organizem učinkuje za telo neugodna informacija nihanja. Praviloma testiramo mišico nadlakti. Pacient iztegne roko, terapevt jo z enakomernim pritiskom potiska navzdol. Testno substanco oziroma njihovo informacijo prenesemo na telo neposredno ali preko primerne aparature. Alergična ali toksična substanca povzroči oslabelost mišice.